Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v obsežni operaciji ameriških specialnih sil v Caracasu. Do zajetja je prišlo med Madurovim nastopom na državni televiziji, kjer je venezuelski voditelj plesal ob elektronski glasbi. Po poročilih ameriških virov so Madura in njegovo soprogo nemudoma začeli pripravljati na premestitev v New York, kjer mu bodo sodili. Dogodek je sprožil burne in deljene mednarodne odzive. Medtem ko je novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast potezo pozdravil kot odlično novico za regijo, je brazilski predsednik Lula ameriško vojaško posredovanje ostro obsodil. Operacija, ki jo je domnevno sprožila administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je v Venezueli povzročila stanje negotovosti. Venezuelska vlada je po poročilih o ugrabitvi zahtevala dokazilo o življenju svojega voditelja. Voditeljica opozicije María Corina Machado je medtem izrazila upanje, da ta dogodek pomeni začetek svobode za Venezuelo. Razmere v prestolnici ostajajo nejasne, saj se mednarodna skupnost, vključno z nizozemskim zunanjim ministrom Davidom van Weelom, trudi pridobiti natančne informacije o poteku dogodkov.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Kitajska je obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura, pri čemer je opozorila, da to ogroža stabilnost Latinske Amerike in Karibov. Medtem so venezuelski nogometaši, ki igrajo v Čilu, izrazili olajšanje ob novici o Madurovi aretaciji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza. Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Irina Karamanos, nekdanja partnerica predsednika Borica, je ponovno nastopila v javnosti in kritizirala vrnitev vloge prve dame v prihodnji vladi Joséja Antonia Kasta v Čilu. Njena kritika se nanaša na dejstvo, da bo to vlogo prevzela Kastova soproga, María Pía Adriasola. Karamanosova je svoje mnenje delila na družbenem omrežju X.

Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je med postankom v Limi potrdil, da bo Peru njegova prva mednarodna destinacija leta 2026. Srečal se je s perujskim zunanjim ministrom Hugom de Zelo in izpostavil neregulirano migracijo kot ključno temo.

Novoizvoljeni predsednik Čila, José Antonio Kast, je obiskal Ekvador, kjer se je srečal s predsednikom Danielom Noboo. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi vezi med državama, s poudarkom na varnostnih in trgovinskih vprašanjih. To je bilo Kastovo drugo mednarodno potovanje po izvolitvi.

Po zmagi Joséja Antonia Kasta na predsedniških volitvah v Čilu se migranti soočajo s povečano anksioznostjo in negotovostjo. Kastova retorika, ki jo nekateri opisujejo kot sovražno, povzroča strah med migrantsko populacijo, kot je kolumbijski študent Juan Garcés, ki opaža spremembe v družbenem ozračju.

Novoizvoljeni predsednik Čila, José Antonio Kast, se je v Buenos Airesu srečal z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem. Po srečanju je Kast poudaril, da pričakuje zelo dobre odnose med državama, na ravni, ki jih še ni bilo. Kast je izrazil zaupanje v prihodnje dvostranske vezi, Milei pa ga je navdušeno sprejel.

Novoizvoljeni predsednik Čila, Kast, je predlagal vzpostavitev »humanitarnega koridorja« za vračanje migrantov v njihove države izvora. Poudaril je, da je migracija »resno prizadela naš narod«.

V uradni rezidenci argentinskega predsednika Javierja Mileija so našli mrtvega vojaka. Predsedstvo je v uradni izjavi sporočilo, da zaenkrat vzrok smrti ni znan. Uradnih informacij o identiteti vojaka, ki je bil pripadnik varnostne službe predsedniške rezidence Olivos, ni.

Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je pred odhodom v Argentino na srečanje s predsednikom Javierjem Mileijem odgovoril Nicolasu Maduru na njegovo opozorilo in ga označil za "narkodiktatorja". Kast je dejal, da ga Madurove besede ne zanimajo.

Čile se je pridružil drugim državam Latinske Amerike, ki se obračajo k desnici, z izvolitvijo globoko konservativnega politika Joséja Antonia Kasta, ki ga primerjajo z Donaldom Trumpom. Kast izraža nostalgijo po vojaški diktaturi generala Augusta Pinocheta in nasprotuje legalizaciji.

José Antonio Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu in s tem povzročil zgodovinski obrat v desno. Kast je prejel 58 % glasov, medtem ko je Jeannette Jara prejela 41,8 %. Postal je najbolj konservativen predsednik od vrnitve demokracije. Marco Enríquez-Ominami je izjavil, da je Boric izgubil zaradi lahkomiselnosti in strahopetnosti. Kast bo položaj prevzel marca 2026.

V Čilu so izvolili Joséja Antonia Kasta za predsednika države. Kandidat skrajne desnice je na volitvah premagal Jeannette Jaro, kandidatko levosredinske stranke, z okoli 58 odstotki glasov. Kast, ki je bil v anketah vodilni, je v govoru poudarjal spravo. Jara je branila svoje delo kot ministrica za delo. Kast bo nasledil Gabriela Borica na mestu predsednika Čila.

Po volitvah v Čilu se nemško-čilski politik Jose Antonio Kast približuje prevzemu oblasti v Santiagu. Ta premik Čila proti desnici se sklada s širšim desničarskim trendom v Južni Ameriki, kar lahko pomeni tesnejše vezi z ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Evropski uniji grozi izguba pomembnih trgovinskih sporazumov.

José Antonio Kast, desničarski politik, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu s približno 58 odstotki glasov. Kast nasprotuje pravici istospolnih parov do poroke in želi to pravico odvzeti.

Desničarski politik José Antonio Kast, nemškega porekla, je v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu premagal komunistično kandidatko Jeannette Jara. Kast je zmagal s poudarkom na večji varnosti in strogi migracijski politiki, kar nakazuje politični preobrat v državi.

José Antonio Kast, konservativni kandidat nemškega porekla, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu. Kast je znan po svojem nasprotovanju brazilskemu predsedniku Luli in ga označujejo kot podpornika Pinochetovega režima.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

V Čilu se bodo državljani udeležili drugega kroga predsedniških volitev. Jeannette Jara, naslednica odhajajočega predsednika Gabriela Borica, se bo pomerila s kandidatom skrajne desnice Joséjem Antoniem Kastom, ki obuja spomin na diktaturo Augusta Pinocheta in velja za favorita.

Nekdanja ministrica za notranje zadeve Čila in predsedniška kandidatka Carolina Tohá je izrazila zaskrbljenost glede političnega scenarija pred drugim krogom volitev. V pogovoru za Radio Duna je dejala, da kandidat, s katerim tekmujejo, ni običajna desnica, ampak radikalna desnica, kar jo navdaja s strahom, da bi Kast vodil vlado po vzoru Orbána, Trumpa ali Mileija.

V Čilu se prebivalstvo deli glede prihodnosti države, pri čemer mnogi izražajo nezadovoljstvo nad zadnjimi leti, ki jih zaznamujejo porast kriminala, družbeni nemiri in zastoj gospodarske rasti. Kot rešitev vidijo Joséja Antonia Kasta, kandidata skrajne desnice, ki obljublja vrnitev stabilnosti in reda.

V Čilu sta se v zadnjem predsedniškem soočenju spopadla kandidata Jeannette Jara (levica) in José Antonio Kast (skrajna desnica). Razprava je izpostavila velike razlike v njunih pogledih na državo, zlasti glede varnosti, migracij in gospodarske rasti.

Predsednik Peruja, José Jerí, je razglasil izredne razmere na meji s Čilom, da bi zagotovil varnost in nadzor nad povečanim vstopom migrantov brez dovoljenja. Policija in migracijske oblasti bodo okrepile nadzor na meji.

Predsednik Republikanske stranke Arturo Squella je potrdil, da bo poslanec Cristián Araya zapustil poslansko skupino stranke v poslanski zbornici, potem ko je bil povezan z belorusko afero. Odločitev naj bi bila sprejeta, da bi zaščitili Joséja Antonia Kasta.

Cristopher Ulloa in Mauricio Torres poročata, da se Jeannette Jara, kandidatka levice, in José Antonio Kast, kandidat skrajne desnice, pripravljata na drugi krog predsedniških volitev v Čilu, ki bo 14. decembra. Ne glede na to, kdo bo zmagal, imata oba že lahko...

V Čilu je desnica na parlamentarnih volitvah, ki so potekale sočasno s prvim krogom predsedniških volitev, osvojila večino. To krepi položaj kandidata skrajne desnice Joséja Antonia Kasta pred drugim krogom predsedniških volitev. Njegova tekmica, Jeannette Jara iz leve sredine, se sooča z zahtevnim položajem. Kast, ki je povezan s Pinochetom in nacizmom, se bo v drugem krogu pomeril z Jaro, potem ko sta bila oba najboljša v prvem krogu. Kast uteleša ultra-konservativne vrednote in je proti splavu in istospolnim porokam.

Po velikih zmagah demokratov na nedavnih volitvah v ZDA je glavni svetovalec republikanske kandidatke Winsome Earle-Sears kritiziral svojo nekdanjo šefinjo zaradi šibkosti. V Čilu pa je po prvem krogu predsedniških volitev, ki ni dal jasnega zmagovalca, favorit ultraconservativec José Antonio Kast, ki občuduje Donalda Trumpa, pred kandidatko komunistične stranke Jeannette Jara. Drugi krog volitev bo 14. decembra.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

V Čilu bo potekal drugi krog predsedniških volitev, saj v prvem krogu nobena od kandidatov ni prejela večine glasov. V drugem krogu se bosta pomerila Jeannette Jara, kandidatka komunistične stranke, in José Antonio Kast, predstavnik desnice. Volitve so močno polarizirane.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

José Antonio Kast, kandidat skrajne desnice, je na zaključku kampanje v Santiagu dejal, da bo tokrat zmagal na volitvah. Jeannette Jara, predstavnica levice, pa je izjavila, da Čile ne razpada in da ne širijo sovraštva.

Predsedniška kandidatka vladajoče stranke v Čilu, Jeannette Jara, se utrjuje na prvem mestu pred prvim krogom volitev. Razpršenost glasov med štirimi opozicijskimi kandidati ji omogoča, da se približa 30 % glasov po zadnjih anketah. Republikanec José Antonio Kast in libertarec Johannes Kaiser se borita za uvrstitev v drugi krog, v katerem bi se pomerila z Jaro.

Dva meseca pred drugim krogom volitev, ki bo 19. oktobra, se v Boliviji pripravljajo na žrebanje novih volilnih komisij. Volilni imenik ostaja nespremenjen. Podatki vrhovnega volilnega sodišča kažejo, da sta se v drugi krog uvrstila dva desničarska opozicijska kandidata, Rodrigo Paz in Jorge Quiroga.

Evelyn Matthei, predsedniška kandidatka stranke Chile Vamos, se je izognila zavezi o podpori Joséju Antoniu Kastu iz Republikanske stranke v morebitnem drugem krogu, saj mu "zelo težko verjame". Ob tem je poudarila, da je bila tarča "kampanje nečednosti". Medtem je Socialna krščanska stranka izrazila "globoko zaskrbljenost nad smerjo, ki jo jemlje tradicionalna desnica, ki jo predstavljata Chile Vamos in Evelyn Matthei", in podprla Republikance ob napovedani tožbi Mattheijeve proti njim, kar je označila za "jasen pokazatelj".

V Čilu nekdanji minister Pablo Longueira poziva k miru med desničarskima kandidatoma Kastom in Mattheijem, opozarjajoč na morebitno "sovraštvo" med desničarskima strujama. Po njegovih besedah desnica ni storila ničesar, da bi si zaslužila zmago, temveč izkorišča zgolj nezadovoljstvo z aktualno vlado. Medtem v Peruju nekdanji predsednik Pedro Castillo v "predsedniškem sporočilu" opisuje državo v "najhujši politični in moralni krizi doslej", obtožujoč desničarske in fujicerronistične frakcije zarote za obrambo "uzurpatorske, koruptivne in morilske vlade". V Argentini pa Juan Grabois ostro kritizira vodstvo Sergia Masse v peronizmu, obtožujoč ga "hegemonizacije" stranke in označujoč ga za del "liberalne desnice". Grabois napoveduje kandidaturo na deželnih volitvah, ne glede na to, ali bo to znotraj ali zunaj peronistične enotnosti.

Predsedniška kandidatka stranke Chile Vamos in Amarillos por Chile, Evelyn Matthei, je kritizirala Republikansko stranko zaradi domnevne "gnusne" kampanje dezinformacij proti njej. Matthei je v pogovoru za Radio Infinita izjavila, da so to "nemoralne kampanje" in ni potrdila podpore Joséju Antoniu Kastu v morebitnem drugem krogu predsedniških volitev, saj mu je "zelo težko verjeti".

Čile se nahaja pred politično prelomnico, saj obstaja možnost, da bo na predsedniških volitvah izvoljena Jeanette Jara iz Komunistične stranke, kar bi lahko predstavljalo pomemben premik v njeni politični zgodovini. Medtem ko se omenja možnost njene izvolitve, pa zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da José Antonio Kast vodi v predsedniški tekmi pred Jaro. Čeprav se sooča s kritikami, država kljub temu ohranja stabilnost.